To mi pravila je moja mama,
da nekoè v mestu je ivela dama:
lep obraz, lasje e lepi stas.
Vsi moje po njej so koprneli,
cele dneve pod njenim oknom so sedeli
saj vèasih zapela je naglas.
Ko s svojim petjem je konèala,
vsem nalahno se je le smehljala,
in moje so jo zasuli s opki ro.
Ploskali so in z nogami topotali,
naj e zapoje so moledovali.
In ona je ustregla elji vroèekrvnih mo.
A nek veèer, ko je spet pri oknu stala,
priel je ON, ki ga e ni poznala:
visok in mlad in lep... In vso jo je prevzel.
S pogledom svojim jo je kar zaigal,
v njenih se oèeh je ves èas dvigal.
In nazadnje peti je zaèel.
e èez nekaj tednov sta se vzela,
kmalu dva otroka sta imela,
eden izmed njiju sem tudi jaz.
Po njej podedoval sem vso lepoto
in po njem vso moko sem krasoto,
a po obeh svoj BOANSKI GLAS!
Adi Smolar - Boanski Glas Lyrics
Adi Smolar - Boanski Glas Lyrics
We currently do not have these lyrics.
If you would like to submit them, please use the form below.
We currently do not have these lyrics.
If you would like to submit them, please use the form below.
To mi pravila je moja mama,
da nekoè v mestu je ivela dama:
lep obraz, lasje e lepi stas.
Vsi moje po njej so koprneli,
cele dneve pod njenim oknom so sedeli
saj vèasih zapela je naglas.
Ko s svojim petjem je konèala,
vsem nalahno se je le smehljala,
in moje so jo zasuli s opki ro.
Ploskali so in z nogami topotali,
naj e zapoje so moledovali.
In ona je ustregla elji vroèekrvnih mo.
A nek veèer, ko je spet pri oknu stala,
priel je ON, ki ga e ni poznala:
visok in mlad in lep... In vso jo je prevzel.
S pogledom svojim jo je kar zaigal,
v njenih se oèeh je ves èas dvigal.
In nazadnje peti je zaèel.
e èez nekaj tednov sta se vzela,
kmalu dva otroka sta imela,
eden izmed njiju sem tudi jaz.
Po njej podedoval sem vso lepoto
in po njem vso moko sem krasoto,
a po obeh svoj BOANSKI GLAS!
da nekoè v mestu je ivela dama:
lep obraz, lasje e lepi stas.
Vsi moje po njej so koprneli,
cele dneve pod njenim oknom so sedeli
saj vèasih zapela je naglas.
Ko s svojim petjem je konèala,
vsem nalahno se je le smehljala,
in moje so jo zasuli s opki ro.
Ploskali so in z nogami topotali,
naj e zapoje so moledovali.
In ona je ustregla elji vroèekrvnih mo.
A nek veèer, ko je spet pri oknu stala,
priel je ON, ki ga e ni poznala:
visok in mlad in lep... In vso jo je prevzel.
S pogledom svojim jo je kar zaigal,
v njenih se oèeh je ves èas dvigal.
In nazadnje peti je zaèel.
e èez nekaj tednov sta se vzela,
kmalu dva otroka sta imela,
eden izmed njiju sem tudi jaz.
Po njej podedoval sem vso lepoto
in po njem vso moko sem krasoto,
a po obeh svoj BOANSKI GLAS!