Zadnjič sem te začutu, na recepciji v NUK-u
Ko si se mi tako iskreno in preprosto nasmejala
In najbrž sem, ko sem ti reku - Živjo, a mi daš številko 34
Izpadu kot budala
Hipotetičen navdih je hkrati največ in najmanj
Kar si mi lahko v tistih treh sekundah dala, preden si tako
Naivno in nevedno in pasivno in za vedno rekla - Izvolite
Bejba z Nuka, zakaj me vikaš?
Bejba z Nuka, zakaj me vikaš?
Bejba z Nuka, zakaj me vikaš?
Bejba z Nuka
Najbrž si me spomnila, da nimam nikomur za pisat
Patetičnih, pocukranih, ljubezenskih komadov in najbrž si me zmedla
Sredi mojih vsakodnevno, anualnih absurdo-izpadov
Najbrž izgubljeno tavam od ideala, do ideala, do ideala, do ideala, fak
Mogoče boš, ma ne najbrž boš
Ma ne gotovo boš v naslednjem življenju spoznala
Ti si dobro jutro, sredi večera
Ti si hvala enako, ko natakar reče dober tek
Prikupen lapsus v pogovoru z osebo, ki res štej
Čeprav sploh ne vem, kako ti je ime
Zame nisi oseba
Nisi konkretna uganka
Zame si dokaz, da končno vidim da mi nekaj manjka
Ker ko gledam te dvojine skozi cinične oči
Tiho pade maska dol in tiho ugasnejo luči
In faking hejtam pocukrane komade kot je ta, se bom kr zdissu
Ampak resnično ljubim idejo, da bi mel nekoga, ki bi mu jih lahko pisu
Ker ko ostanem sam, ostanejo z mano glasovi, njih pa ne maram
In oni ne marajo mene in ne marajo morja in ne marajo Drobniča in marajo rumene
In jebi se Aljaž
In za lep se nekam Zala in vsi ostali frikin pari iz limonad iz A kanala
Zakaj tud jest, zakaj tud jest, zakaj tud jest ne morem met tega
Mogoče zato ker se švercam na troli, verjetno zato ker sem grozna oseba
Bejba z Nuka, zakaj me vikaš?
Bejba z Nuka, zakaj me vikaš?
Bejba z Nuka, zakaj me vikaš?
Bejba z Nuka