Letra de Dvajset Ljubic de Adi Smolar

V ognju mam železja dost, ker noèem sam ostat.
In zato kar 20 ljubic jaz mam naenkrat.
Vendar moti se, kdor misli, da lepo mi je,
me vsaka le ob pamet spravlja in mi živce žre.

Ena ljubica bi rada spremenila spol,
je druga splezala na poštarja in noèe dol.
Tretja tolk je shujšala, da je nikjer veè ni,
èetrta je v arestu, peta pa v norišn'ci.

Hej!
Jojmene, jojmene, hej hataja....

Šesta tolk zaudarja, da b' najraj jo pokopal,
sedma nora je ko noè, a hoèe zmer' met prav.
Osma pravi: "Dnar mi daj, èe hoèeš z mano spat!",
deveta tolk teži, da bi najraj zavil ji vrat.

Hej!
Jojmene, jojmene, hej hataja....

Moram vam priznat, deseta se kar gnusi mi,
"Najprej zdravje, pol kultura" pravi in ga kar spusti.
Sumim, da enajsta garje in uši ima,
na kup masti in žolce me spominja dvanajsta.

Hej!
Jojmene, jojmene, hej hataja....

S trinajsto ah tko al' tko nikol ni sreèe blo,
štirinajsto vse boli in zmer' ji je slabo.
Bi rada petnajsta postala nuna, niè nimam od nje,
šestnajsto pa nosi luna, hodi kdove kje.

Hej!
Jojmene, jojmene, hej hataja....

Sedemnajsto bi najraje v dom za starce dal,
osemnajsta tepe me odkar sem jo spoznal.
Za devetnajsto smisel življenja je prepir,
dvajseta nenehno vliva vase rum in pir.

Hej!
Jojmene, jojmene, hej hataja....

V ognju mam železja dost, ker noèem sam ostat.
In zato kar 20 ljubic jaz mam naenkrat.
Vendar fantiteta sinonim za sreèo ni,
pameten le eno kvalitetno si dobi.
Pameten le eno kvalitetno si dobi,
pa vseeno poje:

Jojmene, jojmene, hej hataja....